We can do - Madrid

Danes sem vstala normalno, medtem ko jutro ni bilo tako običajno. Kajti Nikolina me je zbudila, ker ji je bilo slabo in se ji je bruhalo. Prejšnji dan smo namreč bili v baru kjer smo tudi nekaj pojedle; jedla je pico s štirimi siri, ki vsebuje zelo močen sir in očitno ga ona ni uspela pravilno prebaviti. Cela v šoku sem se odpravila, že z malo zamude pohitela do metroja in se odpeljala proti službi. Nikolina je ta čas pojedla nekaj kar ji ne bi škodilo in odšla spat.  Jaz sem v službi zaključevala še zadnje stvari, ki sem jih imela za narediti - našla še tistih par zadnjih sejmov v Rusiji in Angliji, jim napisala maila in vprašala za njihov proračun za stojnico in počakala na njihov odgovor ter nato podatke vnesla v excel tabelo. Malico sem imela kot ponavadi in ker bi v pisarni ostala sama sta me mentor Cesar in sodelavec Andres povabila naj grem z njima na kavo. Končala sem malo pred peto saj sem skoraj vse končala, le počakati bi morala, da mi odpišejo, a ker podjetja ne delajo tak

Tokrat sva vstali malo prej kot ponavadi, si pripravile zajtrk ter se stuširale in odpravile na metro. Spet je bil metro poln ljudi in sva morali počakati na naslednjega.  Direktor mi je povedal, da v redu opravljam delo, ki mi ga je naložil in da naj se do konca tedna potrudim najti se vse ostale cene oglaševanja na aplikacijah, saj jih on ne najde. Kristino je tudi pohvalil, povedal ji je katere sejme je najbolj priporočljivo preverit, katere države in podjetja je najbolj priporočljivo kontaktirat. Dokončala sem prve strani v excelu, našla sem dokončno vse podatke o podjetjih v Madridu - avtobusi, metroji, telefonske govorilnice, trgovine. Našla sem vse proracune in kontakte. Dokončala sem tudi podjetja, ki se ukvarjajo s televizijo, katalogi ter z radiom. Kristini je mentor napisal spletne strani, kjer lahko najde največ sejmov v Rusiji. In tam jih je tudi iskala in zapisovala. Na poti domov sva se ustavili se v trgovini, si skuhali za jest, kasneje je pa prišel prijatelj na

Z delom sva začeli kot običajno - se pravi sva nadaljevali z delom, ki nama je ostalo še od prej. Kristina je dokonšala pisati maile, jaz sem podrobno iskala proračun za aplikacije in ostale stvari, ki so mi še ostale. Po končanem delu sva odšli v center mesta po spominke. Videli sva, da imajo v čisto vsaki trgovini razglednice, zato sva morali prej preveriti cene in ugotoviti, kje se nama najbolj splača kupiti. Kupili sva še par podrobnosti za družino. Prodajalke so povsod zelo prijazne, ti pomagajo, če kaj potrebuješ, vendar angleško ne zna skoraj nobena - so zelo redki, oz. se nočejo potruditi, saj niso prepričane v svoje sposobnosti, znanje. Ko sva z nakupovanjem zaključile, sva bile zelo lačne in žejne saj je bil današnji dan, za razliko od prejšnjih zelo vroč. Prejšnji dan smo se z Danielom zmenili, da gremo najvišji hrib v Madridu, a ker sva bili utrujeni in se nama ni lubilo smo se zmenili, da se dobimo in gremo na eno pijačo in se malo podružimo. Ko smo zaključili naju je zape

Delovni dan sva začeli kot ponavadi, iskali sva podatke, pisali sva  gmaile, jaz sem spet klicala v druga podjetja in povpraševala po cenah oglaševanja. Komaj sva čakali malico, saj sva bili že precej lačni, spili sva kavo v bližnjemu baru in pojedli, ter nadaljevali delo do 17. ure. Bili sva precej utrujeni, zato sva odšli domov. Naredili sva si kosilo ter malo počivali. Imeli sva namen si iti kaj pogledat po Madridu, vendar sva bili preveč utrujeni. Odšli sva le na en sprehod ob reki. Ker se zavedava, da je to najin zadnji teden v Madridu (ta mesec, saj se bova definitivno še vrnili!), sva se pogovarjali, kaj si bova še ogledali ta teden. Po sprehodu sem v stanovanju še potelovadila, naredila vaje, Kristina je pospravila, pomila posodo. Mogoče zdaj sledi še kakšna pijača pri ''sosedih'', spodaj v baru, nato pa spanje. Želiva biti spočiti, da bova kar se da najbolje izkoristili še ''zadnji'' teden tu. Slika s sprehoda, nič kaj posebnega.

Končno lahko primerjave slovenske zabave s španskimi. Lahko povem, da se tu zabave začnejo, ko se pri nas, v Sloveniji, že končajo. Dobili smo se bolj pozno, se najprej družili pri prijatelju. Ker je imel eden od njih rojstni dan, se nas je nabralo kar okoli dvajset.   Na začetku sva bili edini punci, bilo je kar zanimivo, pogovarjali smo se, poslušali glasbo,..Povedali so nam par stvari, ki so značilne v Španiji, glede zabav. Že na začetku sva s Kristino dojeli, da se tu ljudje resnično znajo zabavat. Všeč mi je, ker večina rada pleše. Družba nama je bila všeč, saj so bili vsi zelo sproščeni in prijazni, v trenutku , ko se se začeli pogovarjati z nama, so naju sprejeli. Po dolgem druženju v stanovanju, smo odšli na zabavo. Ugotovili sva, da so tu zabave veliko bolj dražje, kot pri nas. Za navadno zabavo, z DJ v ozadju, sva odšteli 15 €. Ljudje so tu veliko bolj sproščeni, dejansko jih ne zanima mnenje drugih. Hitro se vživijo. Večina punc je bilo oblečeno isto, v kratke oprijete obl

Danes sva spet malo dlje pospali. Jaz sem vstala že ob pol enajstih medtem ko je Nikolina spanec potegnila do dvanajste. Ko je spala, sem prvo umila posodo, jo pobrisala in pospravila. Nato sem si pripravila zajtrk in hkrati tudi zbudila Nikolino. Potem sva se obe umili, se preoblekli in odpravili saj smo bili s prijateljem Danielom zmenjeni, da nam še malo razkaže Madrid. Dobili smo se pri Principe Pio in se peš odpravili do Jardines de Sabatini, kjer smo videli prečudovit vrt posajen z rdečimi vrtnicami in veliko palačo, ki je del Kraljeve palače v Madridu. Potem smo šli naprej in smo prispeli do Plaza de Oriente - takrat je bila ura ravno 13.30 in smo uspeli ujeti kako se pri palači pred vrati zamenja straža. Ko se je to končalo smo odšli po ulici naprej in naši desni je bila spet zelo velika cerkev kjer je bil vstop prost zato smo si jo šli tudi ogledat. Ko smo končali s tem ogledom smo odšli ven, se sprehodili po ulici navzdol in našli še eno cerkev s prostim vstopom; imenuje pa s

Delo sva začeli še bolj zagnani kot ponavadi, saj je petek, in z delom končava 3 ure prej kot ponavadi. Iskali sva potrebne informacije, Kristina je začela pisati gmaile drugim podjetjim, jaz sem iskala in se najbolj posvetila iskanju podatkov o aplikacijah, iskala sem načine, kako priti v kontakt do aplikacij, kako oglaševati, kakšen je proračun. Delo sva začeli sami, kasneje okoli 12. ure je prišel še direktor, in oba sodelavca, Andres in Santiago. Minilo je zelo hitro, odšli sva na metro in prišli domov. Medtem ko je Kristina odšla v trgovino po potrebne stvari, sem si naredila odlične njoke z omako, s 4 različnimi siri, ter papriko. Ker sem mislila, da si bo Kristina naredila nekaj z mesom, nisem naredila še zanjo, zato si je sama naredila isto. Po kosilu, sem odšla tečt ob reki, delala sem vaje, po dveh urah in pol sem prišla domov, pospravila sobo in stanovanje, Kristina je pospravila kuhinjo. Pojedla sem še solato, nato sva se odločili, da greva na en sprehod, ustavili sva se š

Delo sva začeli kot ponavadi, jaz sem spet klicala ostala podjetja, iskala informacije o spletnih straneh in vpisovala v Excel, Kristina je nadaljevala delo s sejmi, iskala podatke,..Ker me je glava začela močno boleti (migrena), sem na žalost mogla predčasno domov, že nekaj čez 13. uro. Kristina je nadaljevala delo do 5. Jaz sem prišla domov, najprej sem počivala in potem sem odšla v trgovino, tik preden je Kristina  prišla, po hrano. Pripravila sem si zelenjavno tortiljo, in pojedla prvi obrok. Kristina je prišla približno ob 18ih, pripravila si je piščančji zrezek s krompirjem. Nameravali sva oditi do centra mesta, vendar ker sem se slabo počutila, sva odšli samo na sprehod ob reki. Sprehajali sva se 2 uri, prišli domov, še nekaj pojedli, in odšli spat. Zelenjavna tortilja. Še nekaj utrinkov z najinega sprehoda.

In spet je za nami še en čisto običen, navaden dan. Vstale sve kot ponavadi, se odpravili in odhiteli v službe.V službi sva delali še prejšnje naloge, ki nama jih je zastavil najin mentor oz. direktor. Za take naloge si je treba vzeti čas in se osredočiti na delo, zato delave zmeraj eno isto. Malico sva imeli ob 14.30 in ker s seboj nisva imeli nič za pojesti, sva odšle prvo v bližnjo trgovino Carefour express in se vstali še na kavi v kafeteriji in tudi tam pojedli. Končali sva kot vedno ob 17.00 morda nekaj minut, saj so naju z Nikolino spet pustili same v pisarni. Ko sva prispeli domov sva bili lačni in sva se odločili da nekaj skuhave. A ugotovile smo, da nimamo nobene spodobne posode v kateri bi kuhale - ali je bla umazana ali pa neprimerne velikosti. In ker ni bilo nobene druge rešitve sva si v pečici "spekli" pico. Naveličani sva bile že biti kar naprej samo v stanovanju sva šle malo ven in se ustavile še na pjači. In ker sva bili utrujeni sva se vrnili domov, se umili

Dan se je začel odlično, ustali sva predčasno, pojedli zajtrk ter se odpravili na delo. Današnje delo je bilo kar zanimivo in pestro, saj sem poleg iskanja informacij o podjetjih, pisala tudi gmaile in klicala v ostala podjetja. Mentor mi je povedal, da če imam voljo, lahko kličem druga podjetja in jih sprašujem za potrebne informacije, vendar sprva nisem bila za. Potem sem pa razmišljala in prišla do odločitve, da se hočem potruditi. Ker sva bili sami v pisarni, mi je bilo lažje in tako sem bila bolj sproščena. Najprej sem poklicala prvo podjetje na seznamu, povedala sem kdo sem, da sem na praksi v podjetju ter da govorim malo ''polomljeno'' španščino. Povedal mi je, naj se ne sekiram, da mi gre v redu, ter da mi nemore povedati skupen seštevek stoškov oglaševanja, saj ima te podatke direktor, ker skupaj s tem podjetjem, že sodelujemo. Seveda sem se opravičila, mu omenila, da tega podatka nisem imela, vendar da lahko tudi mene kontaktira, za kakšno potrebno informacijo

Ker sva v ponedeljek spet delali, sva spet vstali kot ponavadi. Nekaj pojedli, se umili in ker sva spet skoraj zamujali, odhiteli do metroja. Metro sva ujeli, a ker je bil poln in ni bilo na njem več prostora sva počakali na naslednjega. Namreč vozniki metrojev so imeli stavko, in niso vozili tako pogosto kot ponavadi. Metro zjutraj vozi na vsake 3 minute in zvečer na vsake 4 minute. V ponedeljek je zjutraj vozil vsakih 5 minut in zvečer vsakih 10 minut, tako da smo morali čakati več. Delo sva oddelali vestno kakor vedno, mentor in direktor sta naju sprašavala kaj smo počele čez vikend, spet sta nama predlagala, kje so najboljše restavracije, kaj ter kje si lahko ogledave. Nekaj časa smo se pogovarjali o vremenskih razmerah v Madridu, saj se jim zdi zelo čudno, da v začetku junija ni več kot 20 stopinj. Razlagala sta, da so prejšnja leta ob takem času vsi bili že v kratkih hlačah in majicah. Ko sva prišli z malice, sva spet bili sami v pisarni. Po končanem delu, sva se pa zmenili s p

Danes sva obe vstali istočasno in to približno ob enih. Ker nisva imeli vsega potrebnega za "zajtrk" sva skočili do slaščičarne oz. pekarne, od našega stanovanja oddaljene le 2 minuti. Nato sva pozajtrkovali, se umili in se odpravili za ven. Ker sva pojedli kar obilen zajtrk sva potem odšli tudi na en dolg sprehod. Hodili sva okoli 2 uri in pol in ker je postajalo vroče in nisva imela s seboj nič za pit sva se obrnili in odšli nazaj domov. Po prihodu domov sva obe odšli počivat saj naju je sonce in vročina zraven sprehoda utrudila. Skuhali si takrat še nisva nič saj sva bili še siti od zajtrka.  Odšli sva do trgovine po nabavo za kosilo. S prodajalcem sva skušali komunicirati v angleščini, saj naju je zanimalo njegovo znanje angleščine. Ugotovili sva, da ne ve popolnoma nič, nadaljevali sva v španščini. Prodajalec je bil prijazen, zmotilu naju je le to, da skoraj nikjer ne dobiva računa. Prosila sva ga za račun, presenečeno nama je odgovoril, da ga nima. Vprašali sva ga, zak

Danes je bila jutranja rutina malo drugačna kot ponavadi. Jaz sem vstala približno ob enih, Nikolina kar nekaj časa pred mano, ob enajstih, naredila oz. pospravila malo okoli stanovanja, pojedla ipd. Jaz sem pojedla ko sem vstala. Potem sva se obe začele pripravljati, da bove šle malo ven. Odločili sva se da greva na Puerta del Sol, kjer si bova ogledali malo ulice, kupili kakšen spominek, razglednico za starše in prijatelje. Kot ponavadi sva do tja prišli s hojo in pa z metrojem; tri postaje z eno linijo, dve postaji z drugo linijo. Ko sva prispeli na ulico, sva se prvo ustavili pri kiosku s spominki, tobakom, revijami in temi rečmi. Tu sva naredile napako ko sva stvari že tam kupile, saj sva komaj potem videli koliko bolj cenejše so vse stvari v drugih trgovinicah. Potem sva še nekaj časa porabile s sprehajanjem in ogledovanjem ulice, trgovinc in restavracij. Medtem sva postali tudi lačni zato sva se odločile da greva jest. In ker v bližini nisva našli nobene pametne restavracije z u

Vstali sva, se nekoliko formalno oblekli in odšli na metro, kakor vsako jutro. Ko sva prispeli na delo, nama je mentor povedal, da gremo že takoj na sejem nepremičnin. Peljal nas je Andres, sodelavec, potrebovali smo približno 15 minut. Ko smo prispeli, smo lahko v miru spili kavo ter pozajtrkovali, saj se je sejem začel šele ob 11.00. Potem smo si ogledali raznorazne stojnice podjetij, ki se ukvarjajo z npremičninami, kako najeti hišo, stanovanje; ugotovili smo, da so v Madridu zares visoke cene najema,... Dobili smo veliko različnih daril, večina od njih so bile samo revije, oglasi o podjetjih. Kristina je tudi probala ''hamon'' oz. špansko meso, prašičjo nogo (pršut). Direktor nam je povedal, naj bomo pozorni, kako oglašujejo. S sejmom smo končali ob 12.30. Z Andresom in mentorjem Cesarjem smo odšli natočiti gorivo in umiti avto. Približno ob 14.00 smo prišli v podjetje in direktor nama je povedal, da lahko končava z delom oz. da lahko odideva domov. Razložil nama