15. dan - NEDELJA!


Končno lahko primerjave slovenske zabave s španskimi. Lahko povem, da se tu zabave začnejo, ko se pri nas, v Sloveniji, že končajo. Dobili smo se bolj pozno, se najprej družili pri prijatelju. Ker je imel eden od njih rojstni dan, se nas je nabralo kar okoli dvajset.  Na začetku sva bili edini punci, bilo je kar zanimivo, pogovarjali smo se, poslušali glasbo,..Povedali so nam par stvari, ki so značilne v Španiji, glede zabav. Že na začetku sva s Kristino dojeli, da se tu ljudje resnično znajo zabavat. Všeč mi je, ker večina rada pleše. Družba nama je bila všeč, saj so bili vsi zelo sproščeni in prijazni, v trenutku , ko se se začeli pogovarjati z nama, so naju sprejeli. Po dolgem druženju v stanovanju, smo odšli na zabavo. Ugotovili sva, da so tu zabave veliko bolj dražje, kot pri nas. Za navadno zabavo, z DJ v ozadju, sva odšteli 15 €. Ljudje so tu veliko bolj sproščeni, dejansko jih ne zanima mnenje drugih. Hitro se vživijo. Večina punc je bilo oblečeno isto, v kratke oprijete obleke. To mi ni bilo kaj preveč všeč, saj se mi je zdelo za tako preprosto zabavo, preveč izzivalno. V Španiji moraš precej bolj paziti, kako se obnašaš do ljudi, saj hitro postanejo agresivni. Veliko več je pretepov na zabavi, kot pri nas, vendar na srečo, tokrat nisva videli nobenega.
Opazila sem, da se lahko notri, v lokalu tudi kadi. Sicer se kakor pri nas tudi tu ne sme kaditi v zaprtih prostorih, vendar ker je lokal bolj ''v kotu'', se lahko. Že po 30 min je bil lokal zelo umazan, veliko smeti in ogorkov po tleh, veliko kozarcev po mizah, saj ni bilo nobenega, da bi jih pobral. Čisto nasprotje, kot pri nas.
Po zabavi sva prišli domov, odspali 6 ur, nato pa naju je poklical prijatelj, da naj gremo na sprehod. Z avtom smo se odpeljali do ''Cuidad universitaria'', kjer smo se ustavili v parku. Igrali smo se z Danielovim psom, po imenu Laser. Hodili smo po parku, kjer smo srečali njegovega prijatelja. Ta je ostal z nami in smo se podružili. Kasneje smo odšli še v picerijo, saj sva s Kristino hoteli probati še drugo picerijo, ki je v Madridu. Odšli smo do stanovanja, pojedli, se še malo podružili, nato je Daniel odšel domov, midva s Kristino pa spat.


Igranje v parku


''Hitro, en selfi!'', na poti do zabave.



                                                                                                                                                                                                       

Naš prijatelj Laser


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

2. DAN - Prvi delovni dan

Slika
28. maj 2018 Zjutraj smo se zbudili približno ob 7.00, se odpravili in se napotili proti metroju. Ta nas je odpeljal do tam, kjer naj bi delali. Ustavili smo se v bližini dela in pozajtrkovali. Ob 9.30 smo odšli v podjetje. Tam smo najprej imeli pogovor, kaj naj bi s Kristino počele, koliko časa, kdo bo naš mentor, kje je pisarna, ipd. Naredili sva si prstni odtis za vstop v pisarno, oz. podjetje, ter približno ob 10.30 pričeli z delom. Najin mentor, Cesar, nama je razložil, kaj morava početi. Kristina je brskala po internetu in je v excel vnašala podatke o konkurenčnih podjetjih, poiskala njihove kontakte - tel. št., email-e ipd. Jaz sem prav tako brskala po internetu in iskala podjetja, preko katerih lahko mi oglašujemo, ter njihove podatke. Urediti sem morala razpredelnico v excelu, razporediti posebej oglaševanje prek televizije, radia, časopisa, interneta,.. Delo smo končale sicer zelo zgodaj, ob 14-ih, saj smo bili zmenjeni, da bo dan namenjen še za druge opravke, ki jih je ...
Preberite več

1. DAN - Postojna -> Verona -> Madrid

Slika
28. maj 2018 Ob sedmi uri zjutraj smo se z Nikolino dobile na avtobusni postaji Busko, pred šolo, kjer nas je prvo s kombijem pričakal gospod Matjaž in kjer smo se nato tudi poslovili od staršev. Prvo smo pri Simobilu pobrali profesorico Katarino Gospodarič in se odpravili proti Veroni. Z dvema postankoma smo se vozili približno tri ure in pol. Ko smo prvo prispele na letališče, smo videle, da ure za check-in še ni navedena tako, da smo se še malo sprehodile naokoli letališče, šle na stranišče ipd. Že čez deset minut je bila napisana naša številka check-ina. Odšle smo tja, oddale prtljago in se napotile proti varnostnemu pregledu kjer je bilo nekaj nato razrešenih težav z ventolinom. Pogledat smo odšle tablo na kateri je pisalo številka izhoda, kjer smo tudi izvedele, da bo let imel eno uro zamude. In ker smo imele na voljo veliko časa smo se odločile, da bolj obsežno pregledamo ta del letališča na katerem smo obtičale. Profesorica je ostala v baru in brala časopis, me pa sva odšl...
Preberite več

11. DAN - Nič kaj posebna sreda

In spet je za nami še en čisto običen, navaden dan. Vstale sve kot ponavadi, se odpravili in odhiteli v službe.V službi sva delali še prejšnje naloge, ki nama jih je zastavil najin mentor oz. direktor. Za take naloge si je treba vzeti čas in se osredočiti na delo, zato delave zmeraj eno isto. Malico sva imeli ob 14.30 in ker s seboj nisva imeli nič za pojesti, sva odšle prvo v bližnjo trgovino Carefour express in se vstali še na kavi v kafeteriji in tudi tam pojedli. Končali sva kot vedno ob 17.00 morda nekaj minut, saj so naju z Nikolino spet pustili same v pisarni. Ko sva prispeli domov sva bili lačni in sva se odločili da nekaj skuhave. A ugotovile smo, da nimamo nobene spodobne posode v kateri bi kuhale - ali je bla umazana ali pa neprimerne velikosti. In ker ni bilo nobene druge rešitve sva si v pečici "spekli" pico. Naveličani sva bile že biti kar naprej samo v stanovanju sva šle malo ven in se ustavile še na pjači. In ker sva bili utrujeni sva se vrnili domov, se umili...
Preberite več