2. DAN - Prvi delovni dan

28. maj 2018

Zjutraj smo se zbudili približno ob 7.00, se odpravili in se napotili proti metroju. Ta nas je odpeljal do tam, kjer naj bi delali. Ustavili smo se v bližini dela in pozajtrkovali. Ob 9.30 smo odšli v podjetje. Tam smo najprej imeli pogovor, kaj naj bi s Kristino počele, koliko časa, kdo bo naš mentor, kje je pisarna, ipd. Naredili sva si prstni odtis za vstop v pisarno, oz. podjetje, ter približno ob 10.30 pričeli z delom.
Najin mentor, Cesar, nama je razložil, kaj morava početi. Kristina je brskala po internetu in je v excel vnašala podatke o konkurenčnih podjetjih, poiskala njihove kontakte - tel. št., email-e ipd.
Jaz sem prav tako brskala po internetu in iskala podjetja, preko katerih lahko mi oglašujemo, ter njihove podatke. Urediti sem morala razpredelnico v excelu, razporediti posebej oglaševanje prek televizije, radia, časopisa, interneta,..
Delo smo končale sicer zelo zgodaj, ob 14-ih, saj smo bili zmenjeni, da bo dan namenjen še za druge opravke, ki jih je potrebno storiti (urediti mesečne vozovnice za metro, vlak...). Odšle smo na kosilo, v 30 min oddaljeno vegetarijansko restavracijo. Ko smo pojedle, smo se napotile proti podjetju, ki nam oddaja stanovanje, ker v stanovanju ni bilo vse v redu.
Uredili smo potrebne papirje, ter odšli na Principe Pio, narediti še prevozno karto za javni prevoz.
S Kristino sva končali v trgovinah, si ogledali par oblek, medtem, ko sva se s profesorico zmenili, da lahko prideva sami nazaj do stanovanja.
Na koncu sva še kupile hrano, da si lahko pripraviva zajtrk, kosilo,..Prišli sva domov, pojedli, ter se stuširali in odšli spat.



Zajtrk na poti v službo.



Po dveh dneh uživanja sendvičev in suhe hrane, končno kosilo kot se spodobi.



Storjene zaloge (le spodnja polica seveda).

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

1. DAN - Postojna -> Verona -> Madrid

Slika
28. maj 2018 Ob sedmi uri zjutraj smo se z Nikolino dobile na avtobusni postaji Busko, pred šolo, kjer nas je prvo s kombijem pričakal gospod Matjaž in kjer smo se nato tudi poslovili od staršev. Prvo smo pri Simobilu pobrali profesorico Katarino Gospodarič in se odpravili proti Veroni. Z dvema postankoma smo se vozili približno tri ure in pol. Ko smo prvo prispele na letališče, smo videle, da ure za check-in še ni navedena tako, da smo se še malo sprehodile naokoli letališče, šle na stranišče ipd. Že čez deset minut je bila napisana naša številka check-ina. Odšle smo tja, oddale prtljago in se napotile proti varnostnemu pregledu kjer je bilo nekaj nato razrešenih težav z ventolinom. Pogledat smo odšle tablo na kateri je pisalo številka izhoda, kjer smo tudi izvedele, da bo let imel eno uro zamude. In ker smo imele na voljo veliko časa smo se odločile, da bolj obsežno pregledamo ta del letališča na katerem smo obtičale. Profesorica je ostala v baru in brala časopis, me pa sva odšl...
Preberite več

11. DAN - Nič kaj posebna sreda

In spet je za nami še en čisto običen, navaden dan. Vstale sve kot ponavadi, se odpravili in odhiteli v službe.V službi sva delali še prejšnje naloge, ki nama jih je zastavil najin mentor oz. direktor. Za take naloge si je treba vzeti čas in se osredočiti na delo, zato delave zmeraj eno isto. Malico sva imeli ob 14.30 in ker s seboj nisva imeli nič za pojesti, sva odšle prvo v bližnjo trgovino Carefour express in se vstali še na kavi v kafeteriji in tudi tam pojedli. Končali sva kot vedno ob 17.00 morda nekaj minut, saj so naju z Nikolino spet pustili same v pisarni. Ko sva prispeli domov sva bili lačni in sva se odločili da nekaj skuhave. A ugotovile smo, da nimamo nobene spodobne posode v kateri bi kuhale - ali je bla umazana ali pa neprimerne velikosti. In ker ni bilo nobene druge rešitve sva si v pečici "spekli" pico. Naveličani sva bile že biti kar naprej samo v stanovanju sva šle malo ven in se ustavile še na pjači. In ker sva bili utrujeni sva se vrnili domov, se umili...
Preberite več