9. DAN - Začetek drugega tedna
Ker sva v ponedeljek spet delali, sva spet vstali kot ponavadi. Nekaj pojedli, se umili in ker sva spet skoraj zamujali, odhiteli do metroja. Metro sva ujeli, a ker je bil poln in ni bilo na njem več prostora sva počakali na naslednjega. Namreč vozniki metrojev so imeli stavko, in niso vozili tako pogosto kot ponavadi. Metro zjutraj vozi na vsake 3 minute in zvečer na vsake 4 minute.
V ponedeljek je zjutraj vozil vsakih 5 minut in zvečer vsakih 10 minut, tako da smo morali čakati več. Delo sva oddelali vestno kakor vedno, mentor in direktor sta naju sprašavala kaj smo počele čez vikend, spet sta nama predlagala, kje so najboljše restavracije, kaj ter kje si lahko ogledave. Nekaj časa smo se pogovarjali o vremenskih razmerah v Madridu, saj se jim zdi zelo čudno, da v začetku junija ni več kot 20 stopinj. Razlagala sta, da so prejšnja leta ob takem času vsi bili že v kratkih hlačah in majicah. Ko sva prišli z malice, sva spet bili sami v pisarni.
Po končanem delu, sva se pa zmenili s prijateljem, da se dobimo. Je iz Madrida, spoznali pa smo se, ko je bil na izmenjavi v Postojni. Z metrojem sva odšli 10 minut stran od tam kjer delava, do Moncloe. Najprej smo odšli do ''100 montaditos'', do bara, kjer imajo na voljo tudi prigrizke, sendviče,.. Spili smo pijačo in pojedli pomfri, ter sendvič. Pridružila se je nam velika skupina njegovih prijateljev. Ker so nekateri bili precej lačni in so hoteli pojesti nekaj bolj konkretnega oz. 'močnega', smo odšli približno 5 ulic stran na hamburger. Ugotovili sva, oz. vedno bolj ugotavljava, da se večina špancev prehranjuje res nezdravo.
Prijatelj, Daniel, nama je razkazal Moncloo, povedal nama je kje je njegova bivša šola, pogovarjali smo se o narodnih razlikah,..Sprejeli so naju zelo v redu, bili so zelo prijazni in odprti.
Kasneje smo se odločili, da gremo na še eno pijačo, v naslednji bar. Opazila sem, da ne predvajajo glasbe. Odšla sem do natakarja, Kristina je odšla z menoj, pomenili smo se o baru, o Madridu, o prebivalcih v Madridu, zakaj ne predvajajo glasbe,.. Natakar ni bil veliko zaposlen, zato se nama je lahko posvetil in tako je stekel pogovor. Glasbe pa ne predvajajo po 22. uri, zato ker se sosedje pritožujejo. Bar je namreč tik pod bloki.
Mislili sva, da je Daniel prišel z avtom, ter da naju bo lahko odpeljal domov, vendar ker živi čisto blizu, je prišel peš in s Kristino sva morali na metro. Ker zadnji metro odpelje ob 1.30, nisva smeli ostati dolgo.
Prišli sva domov, odšli pod tuš in se odpravili spat.
Na ekranu prikazan čas koliko minut je potrebno počakati (veliko daljši kot ponavadi - vsake 3 oz. 5 minut).
Najin "lunch break" - malica, v bližnjem baru, Santa Gloria.
In pa eden izmed "montaditos" v baru 100 Montaditos (sendvič s 100 različnimi stvari) - na sliki je montadito s pohanimi kalamari. Probali sva še montadito s tortilla de patatas - tortilja s krompirjem.
V ponedeljek je zjutraj vozil vsakih 5 minut in zvečer vsakih 10 minut, tako da smo morali čakati več. Delo sva oddelali vestno kakor vedno, mentor in direktor sta naju sprašavala kaj smo počele čez vikend, spet sta nama predlagala, kje so najboljše restavracije, kaj ter kje si lahko ogledave. Nekaj časa smo se pogovarjali o vremenskih razmerah v Madridu, saj se jim zdi zelo čudno, da v začetku junija ni več kot 20 stopinj. Razlagala sta, da so prejšnja leta ob takem času vsi bili že v kratkih hlačah in majicah. Ko sva prišli z malice, sva spet bili sami v pisarni.
Po končanem delu, sva se pa zmenili s prijateljem, da se dobimo. Je iz Madrida, spoznali pa smo se, ko je bil na izmenjavi v Postojni. Z metrojem sva odšli 10 minut stran od tam kjer delava, do Moncloe. Najprej smo odšli do ''100 montaditos'', do bara, kjer imajo na voljo tudi prigrizke, sendviče,.. Spili smo pijačo in pojedli pomfri, ter sendvič. Pridružila se je nam velika skupina njegovih prijateljev. Ker so nekateri bili precej lačni in so hoteli pojesti nekaj bolj konkretnega oz. 'močnega', smo odšli približno 5 ulic stran na hamburger. Ugotovili sva, oz. vedno bolj ugotavljava, da se večina špancev prehranjuje res nezdravo.
Prijatelj, Daniel, nama je razkazal Moncloo, povedal nama je kje je njegova bivša šola, pogovarjali smo se o narodnih razlikah,..Sprejeli so naju zelo v redu, bili so zelo prijazni in odprti.
Kasneje smo se odločili, da gremo na še eno pijačo, v naslednji bar. Opazila sem, da ne predvajajo glasbe. Odšla sem do natakarja, Kristina je odšla z menoj, pomenili smo se o baru, o Madridu, o prebivalcih v Madridu, zakaj ne predvajajo glasbe,.. Natakar ni bil veliko zaposlen, zato se nama je lahko posvetil in tako je stekel pogovor. Glasbe pa ne predvajajo po 22. uri, zato ker se sosedje pritožujejo. Bar je namreč tik pod bloki.
Mislili sva, da je Daniel prišel z avtom, ter da naju bo lahko odpeljal domov, vendar ker živi čisto blizu, je prišel peš in s Kristino sva morali na metro. Ker zadnji metro odpelje ob 1.30, nisva smeli ostati dolgo.
Prišli sva domov, odšli pod tuš in se odpravili spat.
Na ekranu prikazan čas koliko minut je potrebno počakati (veliko daljši kot ponavadi - vsake 3 oz. 5 minut).
Najin "lunch break" - malica, v bližnjem baru, Santa Gloria.
In pa eden izmed "montaditos" v baru 100 Montaditos (sendvič s 100 različnimi stvari) - na sliki je montadito s pohanimi kalamari. Probali sva še montadito s tortilla de patatas - tortilja s krompirjem.
Komentarji
Objavite komentar