We can do - Madrid

Delo sva začeli kot ponavadi, jaz sem spet klicala ostala podjetja, iskala informacije o spletnih straneh in vpisovala v Excel, Kristina je nadaljevala delo s sejmi, iskala podatke,..Ker me je glava začela močno boleti (migrena), sem na žalost mogla predčasno domov, že nekaj čez 13. uro. Kristina je nadaljevala delo do 5. Jaz sem prišla domov, najprej sem počivala in potem sem odšla v trgovino, tik preden je Kristina  prišla, po hrano. Pripravila sem si zelenjavno tortiljo, in pojedla prvi obrok. Kristina je prišla približno ob 18ih, pripravila si je piščančji zrezek s krompirjem. Nameravali sva oditi do centra mesta, vendar ker sem se slabo počutila, sva odšli samo na sprehod ob reki. Sprehajali sva se 2 uri, prišli domov, še nekaj pojedli, in odšli spat. Zelenjavna tortilja. Še nekaj utrinkov z najinega sprehoda.

In spet je za nami še en čisto običen, navaden dan. Vstale sve kot ponavadi, se odpravili in odhiteli v službe.V službi sva delali še prejšnje naloge, ki nama jih je zastavil najin mentor oz. direktor. Za take naloge si je treba vzeti čas in se osredočiti na delo, zato delave zmeraj eno isto. Malico sva imeli ob 14.30 in ker s seboj nisva imeli nič za pojesti, sva odšle prvo v bližnjo trgovino Carefour express in se vstali še na kavi v kafeteriji in tudi tam pojedli. Končali sva kot vedno ob 17.00 morda nekaj minut, saj so naju z Nikolino spet pustili same v pisarni. Ko sva prispeli domov sva bili lačni in sva se odločili da nekaj skuhave. A ugotovile smo, da nimamo nobene spodobne posode v kateri bi kuhale - ali je bla umazana ali pa neprimerne velikosti. In ker ni bilo nobene druge rešitve sva si v pečici "spekli" pico. Naveličani sva bile že biti kar naprej samo v stanovanju sva šle malo ven in se ustavile še na pjači. In ker sva bili utrujeni sva se vrnili domov, se umili...

Dan se je začel odlično, ustali sva predčasno, pojedli zajtrk ter se odpravili na delo. Današnje delo je bilo kar zanimivo in pestro, saj sem poleg iskanja informacij o podjetjih, pisala tudi gmaile in klicala v ostala podjetja. Mentor mi je povedal, da če imam voljo, lahko kličem druga podjetja in jih sprašujem za potrebne informacije, vendar sprva nisem bila za. Potem sem pa razmišljala in prišla do odločitve, da se hočem potruditi. Ker sva bili sami v pisarni, mi je bilo lažje in tako sem bila bolj sproščena. Najprej sem poklicala prvo podjetje na seznamu, povedala sem kdo sem, da sem na praksi v podjetju ter da govorim malo ''polomljeno'' španščino. Povedal mi je, naj se ne sekiram, da mi gre v redu, ter da mi nemore povedati skupen seštevek stoškov oglaševanja, saj ima te podatke direktor, ker skupaj s tem podjetjem, že sodelujemo. Seveda sem se opravičila, mu omenila, da tega podatka nisem imela, vendar da lahko tudi mene kontaktira, za kakšno potrebno informacijo...

Ker sva v ponedeljek spet delali, sva spet vstali kot ponavadi. Nekaj pojedli, se umili in ker sva spet skoraj zamujali, odhiteli do metroja. Metro sva ujeli, a ker je bil poln in ni bilo na njem več prostora sva počakali na naslednjega. Namreč vozniki metrojev so imeli stavko, in niso vozili tako pogosto kot ponavadi. Metro zjutraj vozi na vsake 3 minute in zvečer na vsake 4 minute. V ponedeljek je zjutraj vozil vsakih 5 minut in zvečer vsakih 10 minut, tako da smo morali čakati več. Delo sva oddelali vestno kakor vedno, mentor in direktor sta naju sprašavala kaj smo počele čez vikend, spet sta nama predlagala, kje so najboljše restavracije, kaj ter kje si lahko ogledave. Nekaj časa smo se pogovarjali o vremenskih razmerah v Madridu, saj se jim zdi zelo čudno, da v začetku junija ni več kot 20 stopinj. Razlagala sta, da so prejšnja leta ob takem času vsi bili že v kratkih hlačah in majicah. Ko sva prišli z malice, sva spet bili sami v pisarni. Po končanem delu, sva se pa zmenili s p...

Danes sva obe vstali istočasno in to približno ob enih. Ker nisva imeli vsega potrebnega za "zajtrk" sva skočili do slaščičarne oz. pekarne, od našega stanovanja oddaljene le 2 minuti. Nato sva pozajtrkovali, se umili in se odpravili za ven. Ker sva pojedli kar obilen zajtrk sva potem odšli tudi na en dolg sprehod. Hodili sva okoli 2 uri in pol in ker je postajalo vroče in nisva imela s seboj nič za pit sva se obrnili in odšli nazaj domov. Po prihodu domov sva obe odšli počivat saj naju je sonce in vročina zraven sprehoda utrudila. Skuhali si takrat še nisva nič saj sva bili še siti od zajtrka.  Odšli sva do trgovine po nabavo za kosilo. S prodajalcem sva skušali komunicirati v angleščini, saj naju je zanimalo njegovo znanje angleščine. Ugotovili sva, da ne ve popolnoma nič, nadaljevali sva v španščini. Prodajalec je bil prijazen, zmotilu naju je le to, da skoraj nikjer ne dobiva računa. Prosila sva ga za račun, presenečeno nama je odgovoril, da ga nima. Vprašali sva ga, zak...

Danes je bila jutranja rutina malo drugačna kot ponavadi. Jaz sem vstala približno ob enih, Nikolina kar nekaj časa pred mano, ob enajstih, naredila oz. pospravila malo okoli stanovanja, pojedla ipd. Jaz sem pojedla ko sem vstala. Potem sva se obe začele pripravljati, da bove šle malo ven. Odločili sva se da greva na Puerta del Sol, kjer si bova ogledali malo ulice, kupili kakšen spominek, razglednico za starše in prijatelje. Kot ponavadi sva do tja prišli s hojo in pa z metrojem; tri postaje z eno linijo, dve postaji z drugo linijo. Ko sva prispeli na ulico, sva se prvo ustavili pri kiosku s spominki, tobakom, revijami in temi rečmi. Tu sva naredile napako ko sva stvari že tam kupile, saj sva komaj potem videli koliko bolj cenejše so vse stvari v drugih trgovinicah. Potem sva še nekaj časa porabile s sprehajanjem in ogledovanjem ulice, trgovinc in restavracij. Medtem sva postali tudi lačni zato sva se odločile da greva jest. In ker v bližini nisva našli nobene pametne restavracije z u...

Vstali sva, se nekoliko formalno oblekli in odšli na metro, kakor vsako jutro. Ko sva prispeli na delo, nama je mentor povedal, da gremo že takoj na sejem nepremičnin. Peljal nas je Andres, sodelavec, potrebovali smo približno 15 minut. Ko smo prispeli, smo lahko v miru spili kavo ter pozajtrkovali, saj se je sejem začel šele ob 11.00. Potem smo si ogledali raznorazne stojnice podjetij, ki se ukvarjajo z npremičninami, kako najeti hišo, stanovanje; ugotovili smo, da so v Madridu zares visoke cene najema,... Dobili smo veliko različnih daril, večina od njih so bile samo revije, oglasi o podjetjih. Kristina je tudi probala ''hamon'' oz. špansko meso, prašičjo nogo (pršut). Direktor nam je povedal, naj bomo pozorni, kako oglašujejo. S sejmom smo končali ob 12.30. Z Andresom in mentorjem Cesarjem smo odšli natočiti gorivo in umiti avto. Približno ob 14.00 smo prišli v podjetje in direktor nama je povedal, da lahko končava z delom oz. da lahko odideva domov. Razložil nama ...